- B O D I C A
VINO v VRBI – bo kislo !
Imenovali ga bomo »županovo«, ker je sprejel idejo in tudi pri delu sodeloval. Delegacija žirovniške občine, z dvema igralcema, spremljevalci in županom, je sodelovala v Mariboru pri prevzemu cepljenke stare trte iz Lenta. V nedeljo smo prisostvovali svečani posaditvi na vrtu Prešernove hiše v Vrbi. Koliko je ta ceremonija pobrala sredstev iz občinske blagajne, se bodo pozanimali drugi.
Župan Franc Pfajfar vztrajno oporeka moji trditvi, da je v občini dovolj izkušenih ljudi, ki znajo odločiti in narediti marsikaj. Župan je najel strokovnjake iz Maribora, ki so takoj podvomili v uspeh svojega dela. Trto so posadili v rahlo prst ob škarpi. Poleti se bo zemlja izsušila in…Trta rabi težko zemljo. Pri nas sicer rase povsod, a grozdje sladko uspe le ob steni, še bolje ob lesenem pažu, na jutranjem soncu. Zato trdim, da bo vino kislo še potem, ko bo ta zgodba že pozabljena. Mi nasekamo kole doma in postavimo opore. Župan je tu pripravil okvir iz pooblanih letev in s križnimi vijaki privitih. Zadostovalo bi okoli cepljenke poševno zabiti tri količke in jih pod vrhom zvezati z vrbovo šibo. Bilo bi po domače in primerno okolici pa tudi poceni, le domačega strokovnjaka bi moral župan najeti. Če bi se župan sprehodil okoli Prešernove hiše, bi našel idealno mesto, na JV strani, kjer raste bezgov grm. Postavlja se še eno vprašanje, kako bo to sprejel g. Knific, ki zagovarja ohranitev vedute Vrbe in seveda okolice Prešernove hiše? Najlepši pogled na hišo bo sčasoma zastrla trta, ki je tam nikoli ni bilo!!! Menim, da bi tudi za postavitev tako imenitnega »grušta« župan moral pridobiti soglasje ZVKD.
Ne vidim nobene simbolike v tem početju, niti v tekaškem maratonu iz Kranja. Za eno in drugo je pobudnik isti mož, ki je bil celo hvaljen na prireditvi v Vrbi. Spet je župan »uvozil« strokovnjaka. Če bi posadili vrbov grm, bi otroci že razumeli. Tako se bo pa ob vinski trti marsikdo spraševal, če je to simbolno na …..da je najbrž zaradi težav v razmerah tedanjega časa, v odvetniški praksi z bojem za pravice preprostega človeka in uveljavitev slovenskega jezika, Prešeren tudi pil. Nobene simbolike ni v tem, da so trto zalivali z vinom. V primerjavi se mi zdi neokusno, kakor bi mrtvemu v grob kruhovih drobtinic nasuli. Če pa vince steče po grlu, je že neštetokrat bilo in še bo slovesno in simbolno.
Če bi župan želel prikazati neko simboliko tega početja, bi povabil zraven njegove eminence najstarejšo vaščanko Šmitovo Cilko, ki bo 2.novembra dopolnila sto let in si še kosilo sama skuha, da bi h koreninam natresla nekaj prgišč zemlje. Tako pa jo obiskuje samo za rojstne dni z delegacijo in novinarji, da ga potem »cajtnge namalajo«.
Tudi gledalci smo bili načrtno odrinjeni. Stali smo na cesti, mimo so vozili avtomobili. Župan z družbo je stal na sredi vrta, da smo med nastopom »Kolednikov«, gledali njega v hrbet. Po vrtu so med nastopi skakali novinarji in snemalci, važno in neokusno. Gledalci bi bili lahko na vrtu in navzdol opazovali sajenje trte, se obrnili navzgor in sledili kulturnemu sporedu. To je razmišljanje po zdravi kmečki pameti in domač strokovnjak bi pomislil na ljudi, na domačine tako, kot so žene, ki so pogostitev začele pri najbolj oddaljenih gledalcih. Sem prepričan, da pri tem župan ni imel besede. Vseskozi me je pri opazovanju preveval občutek, da so pripravljalci od nekod prišli, izvedli ceremonijal po svoji zamisli (slabi), ne da bi pri tem pokazali spoštljiv odnos do gospodarja pri hiši. Kljub vzornemu upravljanju imam občutek, da imajo delavci GM večkrat le »marionetno« vlogo.
Ta dan sem imel pri prehodu skozi vežo v Prešernovi hiši nek poseben občutek domačnosti, neke čustvene topline, občutek kot svetost v cerkvi in zakaj? Ker se ta dan v hiši ni gnetla množica. Mogoče bo kanilo županu, kaj je potrebno storiti. To opozorilo je samo delček poslanstva, ki smo si ga naložili člani novoustanovljenega KLUBA ljubiteljev kulture » PREŠERNOVI ROJAKI » v Vrbi.
Selo 25.5.2006 Pavel Bešter