MINILA SO ŠTIRI LETA
Spoštovani obis k o v a l c i, c e n j e n i b r a l c i !
1.11. 2018
Dobra štiri leta so na hitro minila, odkar je bil objavljen moj zadnji prispevek. Nisem ta čas miroval. Pogosto so me občani spraševali zakaj nič več ne napišem. Vzrokov je sicer bilo več, vendar jih bom navedel le nekaj:
Na mojo željo ali poziv, se je odzvalo nekaj občanov. Nekdo me je s tehničnimi prijemi oviral ali zafrkaval in motil, da sem vse skupaj vzel za neresno in prekinil objavljati prispevke. Želel sem, da bi sodelovali odkrito in pošteno. Vendar to ni šlo. To brezbrižnost vam dragi bralci kar malo zamerim. Pregovor pravi, da en sam človek naredi nekaj, vsi pa vse. Torej, korajžno odprite svoja srca in povejte, kaj vam na srcu leži, da bodo vedeli še drugi. Brezbrižni ljudje, brez volje in poguma ne morejo pričakovati sprememb na bolje. Prav nasprotno, veljaki in oblastniki znajo izkoristiti brezbrižnost v svojo korist. In to je močno prisotno v vaseh pod Stolom, v občini, ki jo imamo radi in bi bili radi tudi ponosni nanjo.
Žal, Leopold Pogačar za to ni pokazal razumevanja. Prav nasprotno. S svojimi pajdaši je udaril po tistih, ki mu nismo bili všeč, ker mu nismo podlegli. S svojimi ukrepi in dejanji pa je kmalu dokazal, da je njegov cinični nasmešek na vseh fotografijah samo dobrikanje.
Za primer, kako ga imamo radi bom povedal dovolj zgovorno zgodbo. Na bencinski črpalki pri Texasu me je poklicala gospa Ribčeva iz Vrbe. Med pogovorom se je okrog mene smukal prijazen , lep kuža. Začudil sem se, ko mi je korajžno povedala, da mu je ime Poldi. Ko sem prvič povedal v javnosti, da imamo v občini zdaj dva Poldija, prvi je župan, drugi pa Ribčov pes, je prisotne »polomil« smeh. Eden od občinskih koritarjev, kateremu je bilo povedano namenjeno pa se je samo trpko nasmehnil. Ljubezen brez primere …
Osebno sem oster nasprotnik tega, da ljudje dajejo živalim človeška imena. Pri mojem sosedu imajo psa Mimi in muco Pepca. Iz »maščevanja« sem moji muci dal ime Sonja. Pri sosedu imata žena in hči imena Sonja. Nekajkrat sem zvečer klical svojo muco z balkona: »Sonja, Sony …« Potem sem spoznal, da je to iz mojih ust preveč nesramno in zdaj jo kličem Sonči …
Zato sem sklenil, da bom v primeru župana, njega v spisih imenoval Polda. Tako je bilo ime tudi njegovemu očetu, ki je bil nekoč glavni kurjač v tovarni Planika na Breznici.
Torej, pranje umazanega perila pred javnostjo ni bilo učinkovito. Polda se je zavil v molk, navidezno obrambo pred odgovornostjo. V upanju, da bo uspešno opozarjanje osebno, sem mu napisal več pisem in uradno vložil nekaj dopisov. V nadaljevanjih bom na tem mestu vse objavil; tudi županove »tehtne »odgovore, tožbe in tiralice. Tudi zagovore njegovih pajdašev boste lahko prebrali.
Po vsem sodeč, sprememb ni pričakovati. »Drek je zamešal prav njegov …… ko je obljubljal kandidaturo, da se nihče od sposobnih in primernih kandidatov, v boj za županski stolček sploh ni podal. če pa je kandidatka z resnim namenom to storila, je stvar premisleka vsakega volivca, da se odloči za spremembe. če pa je »podtaknjena« kot je bila Bernarda Resman, se bo pa še pokazalo.
Prebiral sem spise iz leta 2010 do 2014 in ugotovil, da ima prav občan, ki mi je povedal, da te moje spise še vedno prebira, ker so še vedno aktualni in zanimivi. Lahko bi jih še enkrat objavil z novejšim datumom. Zato se tudi nisem »mučil« s pisanjem za javnost. Upam, da me boste razumeli ???
Dovolj imam dela in zabave z pripravo in urejanjem muzejske ‘Zbirke starin’
Ko sva popivala pri šanku v Trebušnikovi gostilni od 23.30 ure do 01.30 me je Polda previdno vprašal, kdaj mu bom pokazal muzej pa sem mu odgovoril in tega se še vedno držim, da nikoli, njega pri svoji hiši ne maram. Zakaj, boste spoznali iz mojega pisanja v bodoče, če bom še v glavi zdrav.
S svojimi spisi bi želel pomagati z nasveti, ponudil sem tudi osebno sodelovanje pa so me člani občinske vlade zavrnili. Odločil sem se za svojo pot in kritično obravnavo dogajanja.
Prav tako se je Polda trudil mene prepričati, da bi pristal, da poderejo mojo ograjo in sadna drevesa, da bodo napeljali nov vodovod. Gradbeniki in nadzorni inženir so upoštevali moje napotke, zgradili vodovod in pešpot ( pločnik ), čeprav je Polda dosegel razlastitev zemljišča v splošno korist. Ograja je ostala, sadje z mojega vrta pa še danes uživa bližnja in daljna okolica.
Sklepam, da je Polda ob tako pozni uri, prišel h Trebušniku pijan, sicer se ne bi mene lotil. Tudi danes se to zgodi.( Letos – Zavrh – ponujal mi je priznanje ) v navzočnosti njegovih pajdašev, ki se prav pedersko obnašajo ( pred barom Zavrh sedijo v temi, tesno drug ob drugem. Tomažek, Banček in Predelček bi radi tudi prisedli, a ostanejo kar pri svoji mizi; najbrž še niso zreli ali se še premalo poznajo)
Moja kritična drža je dobro poznana, manj znana so moja dejanja.
Ker me nisi uspel z ničemer prepričati v svoj prav ( čeprav sva bila že močno z grogom in wiskijem podprta, ker je Trebušnik sproti nalival prazne kozarčke ) si mi cinično navrgel: »Kaj pa misliš, da si naredil s tistim studenčkom ?« ( na Stolu )
Več od pričakovanja sem dosegel. Betka, takratna oskrbnica Prešernove koče na Stolu ve povedati, kakšna atrakcija je postal studenček, da so planinci spraševali kje je to. Domačini so iz samega firbca prišli na Stol. Tisto leto in še, sem bil vedno v Prešernovi koči njen gost – dobesedno.
Ker so občinski veljaki in partijski hlapci zavračali moje sodelovanje, sem kot ustanovitelj Planinskega društva Žirovnica, s člansko izkaznico št. 1 uspel z dejanjem nesporno dokazati pošteno pripadnost svojemu društvu, čeprav so me že po dveh letih predsednikovanja, brez krivdnega razloga, po partijskem sistemu odstavili in do danes ni prišel še nihče k meni pobirat članarino. Vendar sem še vedno član, ker me, kot veleva statut, še ni nihče uradno izključil. Moj naslednik Duško, se je izkazal samo v tem primeru pa nikdar več. Kot podpredsednik je bil že za mene čista zguba … In ‘ Dom pri izviru Završnice’ je moja ideja in zasluga, da danes stoji tam kot spomenik … V svoji pesnitvi o Prešernu je Vesna M. zapisala: … moral bo še marskter človek al poet umret, de po soji smerti bo razumljen in sprejet ?
Neplodno in podlo je tako razmišljanje. Polda je v nedavnem govoru navrgel, da počasi postaja Žirovnica zanimiva turistična destinacija. Sram ga naj bo. Ne ve in tudi noče vedeti, kakšna turistična ponudba je v vaseh pod Stolom že bila, ko njega še nikjer ni bilo. Pa o tem kdaj drugič …
Na steber v Prešernovi koči, sem na željo Betke in Leona, izobesil urejeno gradivo s fotografijami o studenčku. Ob prvem obisku, ko Betke in Leona v Prešernovi koči ni bilo več, sem nemalo začuden in razočaran spoznal, da so vse sneli, brez vednosti odgovornih od PD Javornik – Koroška Bela in umaknili neznano kam. Istočasno so po stenah priredili razstavo starih fotografij naše okolice, ki pa nikakor ni primerna za planinsko kočo. To dejanje zgovorno pove kdo je to pripravil in racijo izvedel. Ne trdim, ker nisem bil prisoten, utemeljen sum pade na pajdaša in pajdašico, katerima Polda reže občinski kruh.
Po drugih krajih in po svetu odkrivajo vse mogoče, uredijo in ponudijo kot turistično zanimivost. S takim namenom sem jaz dokazal svoje sodelovanje, željo in namen. Polda pa s svojim pristopom samo dokazuje ( ne ) pripadnost vasem pod Stolom.
Vedi Polda ! Jaz imam svojo vrednost, nimam pa cene !!! Sem živo nasprotje tebe in tvojih …
Pavel Bešter
- S. Kot državljan in zvest pripadnik vasi pod Stolom čutim dolžnost, da seznanim javnost o tistem, kar še ne ve, da bodo volivci vedeli, kaj bodo dobili, če bodo Polda volili …
K U L T U R N I U T R I N E K
Polda v svoji »pesmi« o sreči opeva: …sreča je
če imaš stanovanje… ( lepo se rima ! )
P R I P O V E D N A P E S E M O S R E Č I
Srečo občutiš –
jo doživiš
če jo imaš
Čez dan delaš
ješ in piješ
druge v miru pustiš
vsem dobro želiš
drugemu zla ne povzročiš
s fantazijo se ne ukvarjaš
miloščino odklanjaš
s pesnitvami se ne mučiš
Ko drugim dokažeš
da pošteno živiš
zvečer spokojno zaspiš
zjutraj se pa spočit zbudiš
Pomni ! Sreča je opoteča
nekje čaka vsakega
al’ si Srečko al’ pa Polda
Velja! Če za trud in delo
pošteno dobiš plačilo
je zadovoljstva obilo
je in bo veljalo
Sreča v nesreči –
v vsaki občini
nekdo župan mora biti
znalo bi se zgoditi
da bi v naši občini
morali kar brez biti !
Pajk Lasko