New Page 1

Vsakdo ima v demokratični družbi pravico izražati svoje mnenje. Nima pa vsakdo možnosti, da bi ga tudi drugi slišali.

To se dogaja še posebej izrazito pri nas, v vaseh pod Stolom, v občini žirovniški.

In zgodilo se je … Zaradi potrebe po izražanju svoje misli v javnosti, ideja postaja stvarnost. Prvi poiskus je pred vami.

»P o d s t o l o v s k e N O V I C E » bodo napisane na spletni strani za branje ali odtisk, ki ga lahko oblikujete v časopis in prebirate ali ponudite domačim, prijateljem, somišljenikom in skupaj oblikujete svoje mnenje do drugih sredstev javnega obveščanja.

Pred skoraj sto leti so slovenski planinci zgradili na Stolu »Prešernovo kočo«.Pri tem so jim izdatno pomoč nudili domačini iz vasi pod Stolom in »Planinski vestnik« je leta 1911. objavil zapis z občnega zbora Kranjske podružnice SPD:

» Na tem mestu se nam je predvsem spominjati naših Podstolovskih domačinov, ki so kar tekmovali, kako bi kar najboljše in najiskrenejše proslavili spomin svojega velikega dr. Franceta Prešerna. Spominjati se nam je naših rodoljubnih žena in deklet iz Kranja in Žirovnice, Sela in Zabreznice, in spominjati se nam je poleg ljubih vestnih in zvestih staviteljev Jožeta Jurgela in Antona Legata…( ki sta kočo zgradila, doma iz Sela.- op.p.) …vse je bilo vedrih lic in vsem je gorelo raz žarnih lic,da smo Slovenci postavili svojemu Prešernu planinski spomenik.«

Kasneje tega lepega naziva ni nikjer zaslediti, le pisatelj Fran S. Finžgar je opisal požig svoje skromne kočice, »Murka« imenovane, da so to zmotno dejanje storili stolski partizani, na povelje svojega komisarja. Drugih izpeljank iz imena »Stol« ni poznanih.

Društvo upokojencev Žirovnica je pripravilo 12. novembra 2003 »OKROGLO MIZO« ne temo v naslovu. Pohvaliti je treba idejo, ter bogato in vzorno pripravljeno gradivo. Udeleženi so bili vsi povabljeni, le od zasebnega glasila »NOVICE izpod Stola« ni bilo nobenega. Zato smo prisotni občani sklenili, da mora biti o pogovorih, ki so zanimivi za občane, obveščena javnost in sem to delo kar jaz prevzel.

Vsa podana poročila so bila tehtna, iznešeni problemi so več ali manj poznani in so po krajih podobni.

G. Dominkoš Davorin iz ministrstva za delo in soc. zadeve RS, je poudaril, da so programi za socialno varnost starejših pripravljeni tako, da bi pomoči potrebni čim dalj ostali v domačem okolju.

Župan Franc Pfajfar je ocenil, da je razgovor na to temo lahko koristen, vendar večjih problemov v občini ne zaznavajo… V kolikor se bo pokazala večja potreba po pomoči starejšim občanom, bodo vlogo proučili in za pomoč zaprosili »Dom Fr.Berglja« na Jesenicah, ki izvaja tako pomoč na domovih.

Ga. Metka Gostič direktorica »Doma Fr. Berglja« , je predstavila to ustanovo, prenovljeno in prijazno, ki vsestransko skrbi za starejše , med katerimi je zdaj tudi deset občanov iz naše občine. V domu se odvijajo razne dejavnosti tudi za zunanje obiskovalce in ugotovila, da so te, za prebivalce naše občine, žal preveč oddaljene.

Dr. Alenka Cegnar ocenjuje, da socialna varnost v naši občini ni zaskrbljujoča. Zdravstvena služba ima zabeleženih 25 primerov občanov, ki so potrebni kakšne pomoči.

Ga. Sonja Mance je povedala, da pri Karitasu 14 prostovoljk, po svojih možnostih, pomaga posameznikom in večjim družinam, jih redno obiskuje in tako pomaga tridesetim. Poznajo še približno 70 primerov v občini, ki so ali bodo pomoči potrebni.

G. Božidar Oman je pojasnil probleme invalidov, ki so organizirani še vedno izven naše občine. Prizadevajo se izboljšati socialno varnost v občini.

Iz navedenega je razvidno, da socialni problemi v naši občini so. Posamezni primeri so celo problematični za okolico. Odgovorni pa si zatiskajo oči, kar nazorno pove izjava župana.

Prisotni občani so z zanimanjem sledili prispevkom udeležencev in se pred zaključkom vključili tudi v razpravo. Izpostavili so nekaj primerov ogroženih občanov, pri katerih pogrešajo posredovanje odgovornih. Najbolj pa je bila izražena potreba, da bi v občini dobili svoj dom za ostarele, kajti naših dvajset občanov je sedaj v oskrbi na petih krajih. Primeren dom v domačem okolju bi razveselil občane. Zaživele bi tudi druge oblike dejavnosti in pomoči, ki jih poznajo v urbanih središčih. Ta predlog je podprl tudi g. Dominkoš in izrazil pripravljenost, da sodeluje v razpravi in pomaga v okviru možnosti, ki jih ima ministrstvo.

Ni bila zdaj prvič iznešena ideja, da potrebuje naša občina dom za ostarele. V svojem predvolilnem programu sem zapisal :«Potrebovali bomo svoj dom starostnikov…Za najmanj 30 oskrbovancev, še pokretnih, bi lahko dom oskrboval zasebnik.« V lastni zgradbi ali družbeni, bi lahko preživel sebe , družino in še koga bi zaposlil. Zdaj je zato še priložnost. Kadar bo imela vsaka vas svoj dom, se nam pa to ne bo več splačalo in bomo javkali za izgubljenimi delovnimi mesti. Zato pravim :« Pamet v roke, dokler je še čas.«

Županu svetujem, naj se zamisli nad svojo izjavo, naj preneha biti župan za denar. Ni prav, da v kraju samo živi, župan bi moral s krajem živeti in za kraj kaj dobrega postoriti. Ni prav da se z nami vred, ki nimamo moči odločanja, čeprav mogoče dobro mislimo, tolaži, da nam na stare leta preostane edina možnost »hotel Bergelj«. Domačini od te zamisli ne bomo odstopili. V občini živi 1100 upokojencev. To predstavlja dobro četrtino prebivalcev in pravico imamo župana na to opozoriti in župan je dolžan poskrbeti za socialno varnost starejših.

Kranjskogorska občina je na zadnji seji občinskega sveta že imenovala štiričlansko komisijo za aktivnosti pri gradnji doma za ostarele.

Na »www.zirovnica-novival.com« so in bodo priobčeni članki, ki so bili poslani časopisom in z redkimi

Po javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjskega območja v Mostah – M1 je bila še 4. 2. 2004 v Čopovi hiši javna obravnava.

Prisotni občani so se strinjali z nameravano gradnjo stanovanjskih hiš. Zelo kritični so bili do sprememb in dopolnitev načrta, ki predvideva graditev treh »blokov« in mogoče v soseščini tudi takoimenovane »obrtne cone« in parkirišč za tovornjake.

Župan s suhoparno in dolgo, pisarniško razlago ni pojasnil, zakaj so potrebne spremembe. Za izvedbo tega načrta bi bila potrebna širitev ceste skozi naselje, do glavne ceste in povečava zmogljivosti še drugih komunalnih naprav. To župan zagovarja tako, da Občina Žirovnica vodi tako stanovanjsko politiko, da stanovanjsko politiko vsaka občina mora imeti. Do tu je vse lepo in prav. Ko sem županu predočil, da je izkušnja z oddajo stanovanj v Zdravstvenem domu pokazala, da v občini stanovanjske stiske niso pereč problem, da so tovrstna stanovanja, čeprav neprofitna, za najem tistim, ki stanovanje nujno potrebujejo, še vedno predraga, da je v občini sto in več praznih stanovanj v zasebnih hišah in da naj bi občinska stanovanjska politika izhajala in se krojila po potrebi, ni našel zadovoljivega odgovora. Že precej let je prisotna težnja oblastnikov, ki niso prvobitni občani, za poselitev oziroma delno pozidavo v občini.Pred leti smo krajani na zboru občanov, z nestrinjanjem preprečili pozidavo okolice Zdravstvenega doma. Župan je, ne oziraje se na to, že sprejel načrt prenove in zdaj so v eni hiši štirje lastniki družbeni, po prodaji stanovanj bodo še trije zasebni in tako obšel, na zboru izraženo voljo ljudi. Župan vneto zagovarja zahodno inačico obvoznice v Vrbi in pozidavo zahodnega dela vasi. Vodi neke pogovore o stanovanjski gradnji v Doslovčah, kjer naj bi bil prvotno zamišljen dom za ostarele. Zdaj pa še »bloki« v Mostah zato, ker v bližini že stojijo. Povrhu tega pa še druge sumljive projekte podpira s svojo navzočnostjo. Župan bi moral poskrbeti, da se stanovanjska politika reši najprej za pisalno mizo na Občini, ne pa razburjati ljudi z nespametnimi idejami in za načrte zapravljati občinski denar. Če župan smatra, da so stanovanjski problemi občine izpraznitev denacionaliziranih zgradb in Matuhove domačije se krepko moti, mogoče tudi zavestno podpira politiko vodilne stranke, ki obremenjuje občinski proračun. Za rešitev tega »občinskega« stanovanjskega problema naj poskrbita država in DARS.

Župan je za ta javni shod sam določil zapisnikarico in je mogoče v zapisniku s tega shoda že zapisano, da je vse sprejeto in potrjeno, tako kot si je župan sam zamislil. Ljudem ni dal zagotovila, da bodo zahteve občanov upoštevane, še manj da bi vedeli kako je v zapisniku navedeno.

To je ena od oblik županu očitane samovolje. Kdo se bo zganil ? Mogoče bi se morali že občinski svetniki malo zamisliti. Če ni že napočil čas za ukrepanje ?

V dvorani Kulturnega doma na Breznici je bila 9. 2. 2004 izvedena prostorska konferenca kot nova oblika reševanja prostorskih problemov. Namen je bil obravnavati samo določen problem in tokrat je bila to priprava lokacijskega načrta za izgradnjo pločnika od Žirovnice do Zabreznice.

Načrtovalec je izobesil le lepše izrisan načrt, ki je bil lansko leto razgrnjen na Občini. Župan je prebral le nekaj pripomb, tiste ki so bile njemu všeč. V popolnjenem načrtu ni bila nobena pripomba upoštevana. Tudi moja ne, ker župan misli, da ni noben domačin sposoben narisati svoj predlog in zato meni ni omogočil pridobiti predlogo, da bi lahko predloge zarisal in podpisal, da se ne bi spet zgodila kraja idej.

Načrtovalec ni pojasnil, kaj ga je privedlo k odločitvi, da poteka pločnik po severni strani ceste. Prvotni načrt je predvideval pločnik od Žirovnice do šole po južni strani. Najbrž so neki pogoji, ki narekujejo take rešitve. Občane predvsem moti odločitev župana, da se dela načrt za pločnik samo do Zabreznice. Že večkrat je bil župan opozorjen, tudi na seji občinskega sveta, da naj se pripravljajo načrti za javna dela za celo občino naenkrat, da se jih pri uporabi upošteva, kadar se prekopava cesta, postavljajo hidranti, zamenjujejo električni drogovi, postavljajo plotovi i.p. Razdrobljena dela so manj učinkovita, manj uspešna in tudi manj pregledna. Odgovorni že vedo, kaj delajo. Dvomim, da bo tokrat župan upošteval zahtevo občanov, izraženo na konferenci. Zanima me, če Občina vsako leto isti načrt posebej plača? Takih in podobnih pomislekov je bilo precej iznešenih, nihče pa ni podal kakšne praktične rešitve, kar sta načrtovalec in župan verjetno pričakovala. Sledi, da bo načrt župan potrdil in delo bo steklo ali pa se bodo začeli prepiri in župan bo ugotovil brezizhodno stanje, poplačal stroške in načrt spravil v predal, do naslednjega mandata. Pločnika ne bomo imeli, stroške pa.

Prisotnih občanov je bilo za dobro desetino. Zakaj, se župan ni vprašal. Najbrž mu je to kar ustrezalo. Opozoril sem ga na neustrezno navedbo v časopisnem oglasu, kjer je bila vabljena samo »organizirana javnost«, ne pa občani.Za grobo kršitev javnega reda smatram dejstvo, da objava ni bila izobešena na razglasnih deskah in poraja se sum v samo veljavo izvedbe zbora. Krajevno običajen način obveščanja je še vedno najbolj uporabljen in verjetno tudi najbolj učinkovit razglas na oglasni deski. ( Dokaz so polne deske )

Župan je za javni shod spet sam določil zapisnikarico, občinsko uslužbenko. Na moje opozorilo, da bi javni shod moral iz vrst občanov določiti najmanj dva overovatelja zapisnika, se je župan že kar nesramno odzval. Mojo zahtevo so podprli še drugi navzoči in župan je moral upoštevati moj predlog. Še prej je pojasnil, da ima vsak občan pravico, da pride na Občino in tam dobi zapisnik na ogled. To je za občane najmanj privlačna možnost in župan tudi ve zakaj.

V primeru načrtovanja prenove ceste skozi vasi naše občine, bi moral župan drugače pristopiti, če želi dobiti soglasja od lastnikov zemljišč. Ne tako kot zdaj. Prepričal je večino svetnikov in pridobil vso pravico odločanja, izobčil je javnost, s pomanjkljivim obveščanjem in poraja se sum v dober namen, ker je določil sam zapisnikarico, brez možnosti pregleda zapisnika s strani občanov. To je lahko posledica neznanja ali pa namerna prevara.

Zgodovinski madež je opran. V petek 20. februarja 2004 je, ob skromni slovesnosti, prenovljena dvorana, nekdaj smo rekli »telovadn'ca«, žarela v polnem sijaju. Večkratne neposrečene,nestrokovne predelave so bile že vsem v sramoto, dvorana pa neprimerna za uporabo, neustrezna za sodobne razmere in zahteve športnikov. Upam si trditi, da je bilo vseh stodvajset navzočih enotnega mnenja, da je bilo opravljeno potrebno delo, zelo strokovno in v popolnosti. Po izjavi predsednika g. Dolar Cirila, bo vadba takoj stekla.

Posebno vzhičeni smo bili starejši telovadci in športniki. Dobro se spominjamo, kako lepa je bila dvorana in kaj vse nam je nudila v tistem času. Spominjamo se ljudi, ki so zgradili ta »sokolski dom«, skrbeli za zgradbo in življenje v njej. V povojnem času je bil dom središče dogajanja v kraju. Narodno zavedni duh je preveval delo vseh in posameznikov. Posamezniki so kot vzorniki dajali mladim zgled in delu dušo. Prešeren Stane je nepozabno ime takratnega časa in delovanja TVD PARTIZAN. Spominjam se, kako me je leta 1945. postavil v telovadno vrsto na »telovadiš(ču)« in postal sem »telovadec«, šestdeseti v vrsti. Tako kot jaz, so mu še mnogi hvaležni za zgledne in poštene napotke v življenje. Po prijetnem petkovem dogodku upravičeno pričakujemo, da se bo zdaj zgodilo tudi kaj podobnega. Pogoji so ustvarjeni. V občini je med starši veliko športnikov, ki bi bili sposobni z zgledom in delom privabiti v »novo« dvorano tudi mladino in domu vdihniti dušo.

Zgodilo se je, kar nismo pričakovali. Predsednik Dolar je vložil veliko truda v to delo in zastavil svoj vpliv. Mož, ki je se je zavzel, da se je delo izvedlo v popolnosti, ostaja v senci. S tem delom je dokazal, da so njegove zahteve po načrtnem delu v občini tudi resne in dobil bo zadoščenje, ko ga bomo v bodočnosti predlagali in izvolili za župana naše občine.

Aleksander Mežek je nastopil kot »potujoči pevec«, v svojem slogu, prijetno je popestril prireditev. Napovedovalec je ugotovil, da ga vsi dobro poznamo in se je moral kar sam predstaviti z nekaj zgodbicami iz njegovega življenja. Nihče ni omenil, da je bil v letu 2003 proglašen za častnega občana občine Žirovnica. Tisti, ki ste to »zakuhali« položite roko na srce in priznajte (mogoče ste tudi zgrešili), da ste v neroden položaj spravili Mežka in sebe.

Napaka v izvoru in priznanje je tu. Mežku je bolj v sramoto, kot v čast, posebno tam kjer živi in dela. Mogoče še sam ne ve, kdo ga je za častni naslov predlagal in mu ga podelil.

Delo je izvršeno, dokazano uspešno in v ponos kraju. Na potezi je Občina. Župan mora najti možnost in razbremeniti odgovorne pri TVD Partizan finančnega bremena, da se bodo lahko v miru posvetili delu pri vzgoji mladine in razvedrilu odraslih.

Honov Matija 'z Rod'n doma, je u Kran' prjatvam prpodvov, koko douga je pot skoz' negovo faro: »Od Žeronce do Rod'n sem hodu ceu dan pa še od gostilne do gostilne s'm letu » ( tekel op.p.)