» N O V I    V A L »    

             P o d s t o l o v s k e

                   N O V I C E

List 2                             Ureja :  Pavel  Bešter                           20.04.2004                                                                                      

                          ZAKAJ   ta naslovnica ? 

 Oblastnikom pri nas je kaj malo mar za kraj, še manj za krajane.

 Sit lačnega ne razume !

 Večini narava ni naklonila daru, da bi znali opazovati naravo pa tudi ni jim mar, da bi opazovali okolico, da bi raziskovali tudi tisto, od česar denarja ni in da bi odkrivali lepoto in zanimivosti svojega kraja, kaj šele, da bi ga želeli predstaviti svetu, privabiti občudovalce in nenazadnje tudi tržiti.

EDINSTVEN  KRAJINSKI  POJAV

na  pobočju Stola

V  Karavankah, na pobočju Stola, streljaj od vrha proti zahodu, so trije plazovi grušča, pozimi snega, ki opazovalcu od daleč, posebno lepo, ko se po cesti približuje Vrbi, ponazorijo monštranco, svečnik in kelih.

Zato se zahodni  plaz, pod Rjavimi pečmi, imenuje Monštranca, srednji dolg in ozek pa Sveča. Za dve razdalji med Monštranco in Svečo pomaknemo pogled v desno in vidimo še Kelih. Ta plaz je majhen, spodaj iz grušča, zgoraj travnat. Pozimi je, pokrit s snegom, še posebno lepo opazen. Ta pojav nam ponudi drugačno sliko pozimi, kot poleti. Zato si velja ogledati oboje. Ime Kelih je v domači rabi manj poznano. Zato marsikdo to celoto tudi spregleda. Na to želim posebej opozoriti.

To ni zanimiv krajinski pojav samo za planince. Vsi  ljubitelji narave, naravnih pojavov in krajevnih znamenitosti, bodo gotovo od zdaj bolj pozorni na to in marsikdo iz drugih krajev, si bo zaželel ogledati to našo »znamenitost«.Čeravno je ta pojav imenovan po verskih simbolnih predmetih, ni to čudež božji. Je pa vsekakor čudež narave, ki je to ustvarila.

Nič posebno znanega o tem ni, niti napisanega do zdaj ni bilo. Zato se mi je zdelo potrebno, da ta primer posnamem in opišem in na ta način predstavim širši javnosti. Upam trditi, da takega ali podobnega pojava na svetu ni, sicer bi ga poznali. Mi pa kot nekakšno skrivnost, to čuvamo za sebe.To je enkratna zanimivost naše turistične ponudbe in jo je treba predstaviti v propagandnem gradivu.

Planincem moram pojasniti, da gredo po poti »čez mev«,  od Valvazorjevega doma proti vrhu Stola, ob vznožju  plazišča  Monštranca,čez plazišče Sveča, ob vznožju  Keliha in mimo »Žeronske  pvanine«.Tako imenujemo domačini Žirovniško planino.  Plazišču rečemo po domače »pvaz« ali » mev«.To navajam iz razloga, da se bomo turisti in domačini bolje razumeli.

Po Monštranci se večkrat prikotali kakšna velika skala, ki se odtrga v Rjavih pečeh in ker narava ne more na hitro obarvati nastale rane s patino, ostane  značilen rjav madež. Zato se to skalovje imenuje Rjave peči.

                                                                                    Pavel  Bešter

Selo 10. 4. 2001

Prosim za objavo.

Napisanega ne spreminjati !     

Še pojasnilo :   Isti članek je objavil »Planinski vestnik«. Poslal sem ga tudi na uredništvo »NOVICE izpod Stola ». Tam je obležal v predalu.

Direktor g.Miran Dolar mi je pri šanku pojasnil, da je ta članek nepomemben, da je o tem že pisal g. Boris Kozinc, v reviji »GEA«.

Enako razlago mi je podala tudi urednica ga. Polona Kranjc Kus.

Za zaključek povem, da si to lahko privošči direktor Dolar, ker plačilo za časopis od Občine dobi, če moj članek objavi ali ne. Ne zdi se mi pa to pošten odnos do občanov, ker z našim denarjem Občina plačuje pri zasebniku stroške za izdajo revije. Mogoče je v drugem primeru plačilo še bolj zagotovljeno. O tem več drugič.   

Naj bo to opozorilo občinskim svetnikom in v pomoč pri odločanju o novi ureditvi občinskega časopisa, ker bo to zadevo župan predložil na bodoči seji OS svetnikom, v drugo branje in potrditev.

Dragi obiskovalci, dragi bralci!  Da bi lažje presodili, kdo ima prav, prilagam kot dokument izrez iz revije »GEA« izpod peresa g. Kozinca. Bodite pozorni tudi na besedilo:

» Zanimiv primer je na jugozahodnem pobočju Stola, kjer sta Monštranca in Svečnik, ob poti na  vrha  Stola pa še Prižnica…«

» V monštranci se sveto rešenje  telo izpostavlja v javno čaščenje…«

G. Kozinc nepopolno opiše ta edinstveni pojav na svetu. V ta sklop spada tudi plazišče Kelih. Pojasniti moram še navedbo o Prižnici. Tega imena včasih nismo poznali. »Priž'nca« je novo ime za počivališče na poti proti Stolu, ki se je pojavilo v času spominskih pohodov na Stol, v zafrkljivem pomenu do imen verskega pomena.

Z a k l j u č e k : Pisanja se je lotil človek, ki kraja ne pozna in žalostno je to, da domačini neresnice sprejemajo in celo podpirajo, po vrhu vsega pa so še odločujoči pri občinskem glasilu.

T U R I S T I Č N I   P O M E N 

 Kdorkoli bi tak primer imel in kjerkoli bi bil, bi že zdavnaj zato vedel ves svet. Nas pa je verjetno sram, da tak edinstven krajevni pojav imamo. V pretekli politični ureditvi, je bilo to mogoče še nekako razumeti. Zdaj pa bi ga lahko razglasili za čudež narave ali kaj podobnega in ga s ponosom predstavili svetu. Motiv je zelo primeren za uporabo v sredstvih turistične predstavitve kraja, oziroma žirovniške občine.

T U R I Z E M    v občini…    zdaj ali nikoli !

 Žalosten  konec zgodbe o Turističnem društvu Žirovnica smo slišali iz ust predsednika TD in občinskega svetnika g Franca Legata na 13. seji Občinskega sveta, v četrtek 8. aprila 2004. Pred razpravo on rad obljubi, da ne bo predolgo govoril, le dva stavka. Tokrat je tudi tako bilo. V prvem stavku je potožil, da ima TD preštevilčen odbor, v drugem pa, da je sklical že šest sej odbora in seje se udeležita samo po dva člana.

Gospod Franc Legat ni sam vrgel puške v koruzo, ampak mu je tja kar sama padla.

Gospod Legat in njegov pribočnik gospod Joža Resman sta že vrsto let »povsod zraven«. Razlika v njunih »funkcijah« pa je v tem, da so pri Kulturnem društvu udeležene posamezne kulturne skupine, ki so  združene zaradi možnosti samega delovanja. Druži jih veselje do tega, da se ukvarjajo s kulturo, povsem ljubiteljsko, le z namenom, da to pokažejo tudi javnosti s svojimi nastopi. G. Resman zato nima posebnih zaslug. Povsem drugačne razmere so pri Turističnem društvu. To je gospod Legat dobro poznal in priznal šele zdaj, ko ima pisarno, nasledil je uporaben inventar in polno blagajno od g. Avguština.

V preteklih letih je TD delovalo v neurejenih poslovnih razmerah. Predsednik naj bi bil g. Mulej, ki pa je povedal, da ni bil nikoli v banki poverjen podpisnik. Denarno poslovanje so vodili z bančno hranilno knjižico, menda naj bi z Legatom po Vrbi ljudem delila odškodnino kar z denarjem na roko. V tem času je bilo iz blagajne potrošenih 900 000 SIT. Zdaj je pa to treba na nek način opravičit in zato mora biti Legat spet zraven.

»Ljudska pobuda« je lani storila korak v to smer. Stranka SDS je pogumno nastopila  in na lastno pobudo pripravila skup občanov. To dogajanje sem opisal v prispevku »KAJ STORI VOLJA LJUDI« , za mojo spletno stran. Shranjena je v predalu »shramba«. Ta skup je pospešil priprave za sklic izrednega občnega zbora TD. Potek tega zbora je opisan v prispevku za »NOVI VAL« pod številko 1 z naslovom: »TURISTIČNO DRUŠTVO – včeraj, danes, jutri…« Kasneje je bil na izrednem občnem zboru izvoljen nov odbor. Vedno prisotni gospodje Legat, Resman, Mulej, Rozman, Justin so z res pošteno in močno podporo župana naredili to, kar danes imamo. 

Gospod Franc Legat je želel biti predsednik. Zato smo ga taktično predlagali in bil je izvoljen in zadovoljen, ker je že v postopku in takoj nato, posredno pometel z imeni, ki mu niso bila po volji. Zato smo nekateri odrinjeni, obstali na obrobju. Zdaj pa tarna, da ni ljudi na sejo. Po občnem zboru še ni sklical »konstituantne seje«, niti disciplinske komisije. Ni uredil članskih vrst. S podporo Občine ali pa zaradi zakonske obveznosti Občine, je urejena pisarna TD. Kaj se v njej dogaja, čemu služi? Na mizi leži razgrnjen osnutek po mojem, po mnenju Legata pa zemljevid ledinskih imen, ki ga je izdelal g. Pavel Smolej. Na predlog Legata, da bova midva, ker kraj poznava, ta osnutek dopolnila, sem se v dogovorjenem času v pisarni tudi oglasil. Izrazil sem svoje mnenje, da se je treba odločiti ali bo ta zemljevid služil kot zapisek starih ledinskih imen za zgodovinski dokument ali kot zdaj uporaben krajevni zemljevid in da sta za oboje potrebna dva izdelka. G. Legat mi je na to v svojem slogu dejal:«Ja, saj sem jaz o tem že včeraj s Smolejevim Pavelnom govoril…« In od takrat me k sodelovanju ni več vabil. Ta obrobna zgodba poznavalcu marsikaj pove, naj se ne čudi g. Legat, da ljudje na sejo ne prihajajo. Sam človek pri društvu ne more kaj velikega storiti. G. Legat pa še težje, ker je v veliki vnemi pri delu, za »dobrobit« občine, že zdavnaj »pregorel«. Ni pričakovati, da bi v tako neurejenih razmerah ljudje prihajali v pisarno društva ali pomagali pri delu. Čudim se, da se skrivni pobudniki sedanjega sistema pri društvu ne pojavijo več. Lahko in prav bi bilo, da pomagajo g.Legatu.

»Delovni sestanek na temo turizma« ,17. marca v Čopovi hiši, je župan sklical v sedanji »krizi« in povabil izbrane. Spet napaka! Legat posnema župana ali župan Legata? Sam bog ve.

Razprava je potekala o »Predlogu organiziranja nalog po zakonu o spodbujanju razvoja turizma«. Direktorica občinske uprave ga. Resmanova je v gradivu zapisala: ( navajam )

OPIS  OBSTOJEČEGA  STANJA NA  PODROČJU  TURIZMA

Občina Žirovnica ima razvoj turizma opredeljen v dolgoročnem razvojnem programu občine, ki poleg razvoja integralnega turističnega produkta vsebuje tudi inicialni projekt razvoja turizma v občini. Inicialni projekt vsebuje pregled obstoječih potencialov, primerjalne prednosti oz. razločevalne sposobnosti, situacijske swot analize, ključne poudarke in ugotovitve sedanjega stanja (probleme), vizijo in strateške cilje razvoja turizma, kreiranje turističnega produkta, ciljne skupine, tržne proizvode, način promocije, potrebne investicije in vire financiranja ter razvojne usmeritve.

Dejavnost turizma je tesno vezana na primerjalne prednosti občine, ki izhajajo predvsem iz bogate kulturne in naravne dediščine. Zato mora to povezanost upoštevati tudi organizacija tako turizma kot kulture v občini.

Primerjava primerjalnih prednosti in priložnosti z njihovim izkoriščanjem v turistične namene kaže, da te prednosti in priložnosti v občini praktično niso izkoriščene. (navedba zaključena)

M n e n j e :  Tako učeno je zapisano, da bo o tem, kaj razume, vsak za sebe moral poštudirati. Občinski svetniki so za bornih 8 tisočakov sejnine obremenjeni, da to razumejo in o tem sklepajo…

V p r a š a n j e  gospej Resmanovi:  Kje je  zapisan »Dolgoročni razvojni program občine«, v kakšni obliki in če je dostopen občanom na vpogled ? Ali ste na Občini zavrgli primerek, ki sem ga Vam izročil osebno, z naslovom

»VIZIJA MOJEGA KRAJA – vasi pod Stolom«, katerega sem sestavil že leta 1998 v okviru »Delovne skupine za pripravo programa razvoja turizma v občini Jesenice« za takratno KS Žirovnica.

Dolžna ste na nek način javno odgovoriti !

Z a k l j u č e k :  Našemu županu ne ugaja moja prisotnost. Enkrat sem pa bil všeč enemu županu in ta me je povabil v komisijo in takrat je nastal prvi program razvoja turizma v naši občini, takrat še krajevni skupnosti,na 12. tipkanih straneh. Še vedno je vsakomur na vpogled, zanimiv vsekakor, če že nič vreden ni pa lahko služi kot primerek nekih idej, ki se ne smejo uporabiti v bodočih načrtih. Kot dokaz ga bom objavil na spletni strani.

»  P R O F E S I N A L I Z A C I J A  »    T U R I Z M A

Pomemben dogodek moramo s tako pomembno besedo zaznamovati. Mogoče je pa le  sklep občinskih svetnikov na seji 8.aprila 2004 odločilen preobrat za naš turizem. Pametno so odločili, da se določi način dela z enim zaposlenim pri Občini. Svetnik Koselj je podprl idejo in podal mnenje, da je začetni program in ureditev dolžna opraviti občinska uprava. Svetniki so bili skoraj enotnega mnenja, da je Turistično društvo treba tudi podpreti.

R A Z  M I Š L J A N J E   za  zaključek

Na sestanku »izbranih« je bilo marsikaj iznešeno pametnega pa tudi za razmišljanje. Občina je prekinila sodelovanje z Gornjesavskim muzejem, zdaj pa župan vabi na sestanek Gorenjski muzej. Občina se ne bo več ukvarjala z raziskovanjem in zato ne potrebuje muzejskih strokovnjakov, ki delajo po ceniku arheologov. Res nam ni treba za vzor jemati Občine Bohinj, ki se ukvarja z zgodovino prve svetovne vojne, za nas je to »rena«.

Občina naj poskrbi, da bodo dela prevzeli domačini in poskrbi za njihovo usposabljanje.

Gospa Barbara Toman živi in dela s kmetijstvom in je najbolj poklicana, da se spopade z raziskavo in izdelavo programa za razvoj kmečkega turizma. Od nestrokovnjakov tega ni mogoče zahtevati. To področje je njena naloga v Občinskem svetu, če ji je to kdo naložil ali ne.

Presenetilo me je mnenje oskrbnika Prešernove hiše, da ob avtocesti ni oznake za Vrbo. Prva iz smeri Ljubljana, je že v radovljiški občini, druga pred Vrbo, v obliki železne posteljne končnice, zraven pa še »angelske peruti« kot podvojena oblika. Podobno je iz jeseniške smeri. Torej oznake so, ampak so neučinkovite »skrpucalarije«.

Župana sem na to opozoril v prispevku za »NOVI VAL« 11 dne 25. 8. 2003 pa je to sprejel le kot pasji lajež.

Zanimiva so bila mnenja še nekaterih udeležencev tega sestanka.

Natalija Štular: ».. je nesmiselno razbijat ponudbo… se ponuja v paketu…Zavzema se, da se program izvaja znotraj občine, pomoč turističnega društva pa je potrebna pri prireditvah, da program izvaja ena oseba na občini  ( verjetno misli…  na Občini. ) Peljati je treba naprej tudi delo na krajevni zgodovini.«

R a z m i š l j a n j e : Vsa leta njene prisotnosti ni bilo čutiti njenih idej niti poiskusov, da bi se nekaj uveljavilo.  

Gospod Mrak  v pomenu za našo občino, zbira »reno« in v kraju ga sploh ni čutiti. Po izjavi župana pa naj bi bil eden »tistih, ki so že danes najbolj vključeni v turistično ponudbo.« Enako izpostavlja župan tudi g. Koširja, le med njima je velika razlika. Predilnico je res treba ohraniti in spomin na nekdaj obstoječih 13 ali 15 pogonov na potoku Završnica, zapisati. To je verjetno edinstven obrat v Sloveniji in bo postal tudi zanimiv za turistično ponudbo.

G. Mulej je po njegovem mnenju imel, kot predsednik TD »dobre plane«. Ob izvolitvi, na občnem zboru, mu je župan ponudil močno podporo za načrtno izvedena dela pa še zakonske ureditve društva ni izpeljal po predpisih.

R a z m i š l j a n j e: Ni kaj oporekati notranji ureditvi Jalnove hiše, prijaznosti ob sprejemih in izvedbi gledaliških predstav, razstav. Ta točka je vredna pozornosti. Če bo g. Mulej tako nadaljeval, naj se ne obremenjuje s tem, da bi bil za naš turizem še kaj posebnega dolžan storiti. Občina pa mora poskrbeti za načrtno ureditev prometa in okolice Jalnove hiše, za kakšno majhno, navidezno spremembo same oblike zgradbe, v smeri domače arhitekture, bo pa še g. Mulej poskrbel sam.

G. Joža Resman je po pestrosti del, ki jih je v življenju že opravljal, zagotovo najbolj prekaljen strokovnjak in po županu, eden »tistih, ki so že danes najbolj vključeni v turistično ponudbo.« V kraju je že dobrih trideset let povsod nepogrešljiv in še vedno pripravlja projekte in razmišlja. Nič ga še ni izučilo, da en sam človek ne more biti za vse. Izjemoma je na 12. seji OS predlagal, da bi bilo pametno, z ozirom na majhnost naše občine vspodbuditi sodelovanje med različnimi dejavniki družbenih dejavnosti v občini. Zakaj tako misli, bo pokazal čas, nekateri na podlagi sklepanja, že ukrepamo. 

Ena njegovih misli je, da  »TD bo verjetno prebolelo začetno bolezen, v odbor naj bi prišli samo zainteresirani ljudje…« Kako pa ne pove. Že trideset let je povsod zraven, med ljudmi menda velja za duhovnega vodjo občinske politike, prisoten je bil v ožjem pripravljalnem odboru za občni zbor TD in ni poskrbel, da bi v odbor prišli »samo zainteresirani ljudje«, pač pa je poskrbel, da niso. Verjetno se bo kmalu pokazalo zakaj.

Smiselno ga je dopolnil občinski svetnik g.Koselj, da je dal za primerjavo Bled le zato, ker tam stvari tečejo načrtovano, pri nas pa bi »zaenkrat tako, potem se bo pa videlo«. G. Koselj se »zavzema za to, da se pripravlja na temeljih, ki bodo ostali.«

Ne bi bilo pametno zanemariti idej in dela »Mojstra Janeza«. Slovenski »Tiskarski muzej« v Vrbi, za mene ni utopija, prav iz razloga prisotnosti g. Rozmana, že pri njem zbranega gradiva in njegove volje to izpeljati. Nenazadnje je on doma in v svetu že priznan. Svoje delo in ideje že trži. Kaj drugega pa je cilj turistične ponudbe? Našo turistično ponudbo bi nedvomno obogatili z muzejem tiskarstva, ki bi »živel« tako, da bi si obiskovalec  sam odtisnil Prešernovo Zdravljico, na ročno izdelan košček papirja in še kaj drugega.

Zelo zdravo misel je iznesel g. Boštjan Noč: »LTO ali druga organizacija deluje v korist občanov, zato je rezultat treba iskati na tej strani. To so koristi te organizacije. Zato ni toliko pomembno, koliko je Občina za to dala, dejstvo pa je to, da ima od tega kraj veliko koristi, kar pa je težko meriti.«

Upajmo, da zaradi preobilice »funkcionarskih« nalog, g.Noč Boštjan ne bo prekmalu »pregorel«.

Zdaj bom navedel že leta 1998 napisano misel ali napotek v »VIZIJI  MOJEGA  KRAJA – vasi pod Stolom«, ko sem imel v mislih »profesionalizacijo« turizma pri nas, čeprav smo bili še v skupni občini Jesenice:

 1. »Turistično informativni center odpreti, kadar se bo pokazalo, da je računsko zagotovljen obstoj.«

2. » V občinskem merilu bi bilo potrebno in pametno ustanoviti povezovalni organ.«

 Zdaj se je to zgodilo in moje mnenje je, da je pri Občini treba ustanoviti »turistični urad« z zaposlenim delavcem, ki bo imel naloge z delom, povezanim s turizmom in se ne bi ubadal s problemi za svoj obstoj. Prostorski problem je treba rešiti na Občini ali v Čopovi hiši. V pomoč naj bi župan osnoval odbor petih ali več svetovalcev, na katere bi se delavec urada lahko obračal posvetovalno. Posvetovalno bi morali sodelovati predvsem člani TD.

Druga možnost je na javnem razpisu poiskati osebo, ki ima možnosti ali pa želi na tem področju v občini delati samostojno in iz občinskih sredstev ponuditi vsoto, ki bi bila potrebna za delovanje turističnega urada pri Občini.

Samostojno delo bi moralo potekati v dogovoru z vsemi dejavniki družbenega pomena v občini.

Nedavno sem nekje zasledil misel o »zaključenem turističnem območju« na ozemlju občin Radovljica, Bled in Žirovnica.

S predpostavko, da na Občini Žirovnica opravlja dela  več različnih področij ena delavka in koliko je to v skladu z zakonsko odgovornostjo, razmišljam, da to država enkrat lahko spremeni in bodo ostala občinam le komunalna in finančna opravila, splošne zadeve bi se pa opravljale v povezavi večih občin ( ali drugače povezano) in bi bilo pametno združiti interese

krajinsko zaokrožene celote  krajev od Brezij, do Bleda in do Most, v močno turistično skupnost, 

z bogato in pestro turistično ponudbo.

Načrte je treba delati na podlagi razpoložljivih možnosti v krajih in pri ljudeh. Sporazumno in v sodelovanju vseh dejavnikov.

Znani pogoji, iznešene pripombe in smernice morajo potrditi naslovno misel. Če zdaj ne bo uspelo po novem, ne bo nikoli. Velika škoda, če ne bo…

Z A S T A V E   in  ravnanje  z   njimi

V gostilniški razpravi smo v zadrego spravili Tona, ponosnega in vestnega zastavonošo, ki skrbi za borčevski prapor. Ni znal pojasniti, kako ravnati v različnih primerih s praporom. Povedal je, da pri pogrebu večkrat ne ve ali naj v cerkev nese prapor ali ne. Zgodi se, da zastavonoše zvijejo prapore, jih naslonijo na zid ob vhodu v cerkev in odidejo v …  kar je najmanj primerno. To je primer, ki naj bi ga tudi rešili, vsaj na ravni občine ali fare, če ne že kar na državni ravni dogovorili pravila igre.

Za primer pri naši cerkvi predlagam na prostoru med glavnim vhodom in spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni ali še bolj natančno, v zamiku cerkvenega zidu, mogoče v polkrogu, postaviti stojalo ali narediti luknje v tla, pokrite kadar niso uporabljene. Zastave bi oznanjale, da se v cerkvi odvija obred. Izgled bi bil bolj slovesen, zastavonoše pa razbremenjeni.

Prisotnost katerekoli zastave v cerkvi, naj bi bila pogojena s pristankom ali na željo svojcev. Zdi se mi neprimerno, da bi se v katerikoli verski objekt nagnetle zastave katerihkoli verskih in političnih pripadnosti, že iz razloga, da je vsak verski objekt na svoj način blagoslovljen in zato mogoče po kakšni razlagi, lahko tudi oskrunjen.

Včas'h  so  rekl': » Dob'r   nasv't  je zvat'ga  d'narja  vred'n.»

Danes pa velja paziti, da ti že ideje kdo ne ukrade !