» N O V I
V A L »
P o d s t o l o v s k e
N
O V I C E
List 3 Ureja : Pavel Bešter 1. 5. 2004
Pristopamo
v Evropo. Hote ali nehote razmišljamo, kaj to za nas pomeni, kaj nas čaka v
bodoče. Odločitev je pametna, saj druge možnosti niti nimamo. Slovenski
narod, zaradi svoje majhnosti, samostojno preživeti ne more. Vedno smo bili in
bi še bili izpostavljeni nekim pritiskom, tujim apetitom.
Povečalo
se bo slovensko jezikovno področje. Pravice do uporabe maternega jezika, nam
kratil nihče ne bo, svojo kulturo bomo ohranili v taki meri, kakor bomo sami za
to skrbeli. Upam, da bomo še krepili svojo narodno zavest, da bomo na slovenski
zemlji govorili naš jezik, da bomo vsakdanji kruh služili v slovensko
imenovanih podjetjih in predvsem mlade prepričali v to, da naj se učijo druge
jezike, za vsakdanjo rabo doma pa naj ostane slovenski jezik kakor svetinja čist.
Kulture so različne in jih je človek sposoben sprejemati, materin jezik je le
en sam. To naj bi nam bilo osnovno vodilo ob pristopu v Evropo in preživeli
bomo, ohranili svoj jezik in svojo kulturo.
Ostanimo
ponosni narod slovenski !
Kdor pa dvomi v pravilnost take odločitve, naj mu bo v
tolažbo, za šalo ali za res izjava, ki jo je zapisala znana novinarka, da je
do zdaj še vsaka državna skupnost, v katero je bila vključena Slovenija,
propadla. Po domače bi lahko tudi
rekli, da nobena stvar ni večna
V teh trenutkih moramo še posebej močno potrditi svojo
narodno zavest, Evropi ponuditi enakopravno partnerstvo in ga tudi od vseh
nesebično sprejeti.
P R V O M A J S K A Z G O D B
A -
v občini
Žirovnica
R a z g l a s
--------------------------------------------------
OBČINA
ŽIROVNICA
KONJE…..
KL..
p
r i r e j a t a
K
R E S O V A N J E
-------------------------------------
-------
-----------------------
------------------------
( s
parolo ) VSTOPIMO SKUPAJ
Z OGNJEM V EVROPO
Ta
parola je napisana na lepaku z objavo proslave za prvi maj in pristop v Evropo,
katerega je izdala Občina Žirovnica. Kaj so ustvarjalci mislili in kaj so s
tem želeli izraziti, še ciganka ne bi uganila. Župan in ga. direktorica sta
dolžna to občanom razložiti. Če se to ne bo zgodilo, potem je res upravičen
sum, ki se je pojavil na 13. seji OS občine Žirovnica 8. aprila 2004. Tudi
župan je pritrdil izvajanju svetnika, ki je opozoril na pripravljeno gradivo za
sejo in na tej podlagi podvomil v strokovnost in sposobnost občinskih
uradnikov.
Upamo
lahko, da bo 13. seja OS prelomna za delo občinske uprave in delovanje same Občine,
da se bo zaostrila odgovornost za opravljeno delo pri zaposlenih.
Zgoraj
navedeni primer je najnovejši, starejše primere »strokovnega« dela pa imam v
mapi shranjene. Na nekatere sem direktorico osebno opozoril, a se očitno ona na
to »požvižga«, ker se napake kar vrstijo. Za primer bom navedel še to, da
je občinski razpis neveljaven, če so v njem napake v besedilu, če je
zapisano, da župan komisijo »izmenjuje«, namesto »imenuje«. Župan pri tem
odgovornosti nima, ker ga je direktorica oprostila s tem, ko je na seji OS
dejala, da on zaradi preobremenjenosti v službi ne utegne prečitati niti vsega
tistega, kar podpiše.
Upam, da
se tega spominjajo tudi gospodje svetniki. Kaj to pomeni za občino?
Taka
parola je skrb vzbujajoča v tem trenutku ali samo bedasta. Jaz se s tem ne bom
več ukvarjal, ker je to odgovornost županova. Če ne bo podal pametne razlage
ali se bo temu premeteno izognil, kakor že večkrat do zdaj, potem ni sposoben
biti župan in naj čimprej to dolžnost zapusti. Tako se bo sam ognil politični
gonji, ki bi zagotovo škodila vsem in kraju posebno.
N
E K A J M O J I H
M I S L I
Zgodovina
nas uči, da so v deželo z ognjem prihrumeli Huni in Tatari, da so Turki
z ognjem (in mečem) prišli v Evropo, da so fašisti »zanetili« ogenj po
Evropi. Še pomnimo, da je »gorel« jug Evrope in vemo, da še vedno tli..
Zdaj
pa mi ubogi ( občinski uradniki v
Žirovnici ) »…Z
OGNJEM V
EVROPO » Z ognjem in mečem
v deželo pride sovražnik. Danes to izusti lahko samo bedak. Ta parola je
nesprejemljiva, skrajno nedostojna do soljudi, do družbe drugačnih, do Evrope,
do sveta…
Slovenska
beseda je doživela močno potrditev, za upravičen obstoj, prav z ljudmi iz
vasi pod Stolom, ki jim radi rečemo » velikani« slovenske besede in tudi
upravičeno je to. Zdaj se pa lahko še kdo zamisli in reče, da tu živimo samo
še bedaki…
P R A Z N I K I
so Z A S T A V E
niso
bile izobešene, na
zgradbi ( zdravstvenem domu ) na
Selu, ki naj bi bila ponos pridobitve v občini. Tudi če bi jo kdo hotel
izobesiti, jo lahko samo za žleb zatakne.
Gospo Resmanovo sem na to opozoril v članku za »NOVI VAL«
pod naslovom » Deklica za vse« že 29.9.2003. Še zdaj ni nikjer nosilca za
zastave.
Pri obravnavi zaključnega računa, na seji 8. aprila 2004
je pojasnila, da dokončen obračun za gradnjo še ni izdelan, menda potekajo še
dogovori med investitorji. Mogoče mora še kakšna dodatna dela kdo potrditi
ali pa se namerno zavlačuje, da bo čas sledove zabrisal. Stojalo za zastave bi
moralo biti že pri tehničnem prevzemu montirano in ob odprtju preizkušeno pa
ni bilo tako.
Mogoče se bom kdaj bolj potrudil in zapisal še več
nedostatkov tega arhitekturnega zmazka, za veliko porabljenega denarja, še
vedno neizgotovljenega. Iz trave štrleče vrtne luči so že polomljene, nikoli
pa še niso bile prižgane. Čemu so le namenjene?
Izgleda tako, kot bi bilo pod njimi »atomsko zaklonišče«. Kje je tu
odgovornost g.župan? Kakšna strokovnost je to? V razmislek tudi svetnikom!
H R U Š E V A
R J A
Davnega leta 1999 sem
o bolezni hrušk obvestil župana. Na posvetu smo prisotni predlagali, da bi
bilo potrebno o tem seznaniti javnost. Do danes župan ni našel strokovnjaka (
domačin g. Šaver že po navadi ne pride v poštev), da bi napisal članek. »Novice
izpod Stola« že kar pojejo tisto: »…zvončki in trobentice, nageljčki,
vijolice…«, toliko prirodoslovnih prispevkov je bilo objavljenih. O rji pa nič…
Naj nas kar požre ! Če se to zgodi gospod župan, tudi plače
ne bo več.
Ribničana
so poslali v zvezno skupščino. Tam so modrovali, kako bi rešili zadolženo
takratno Jugo. Predlagal je Ribničan, da bi prodali Ljubljano. » Premalo«, so
v en glas zatrdili poslanci. »No, pa še Ribnico zraven«, je dejal. Še vedno
je bilo premalo. » Pa Slovenijo, bo dovolj?«
Predlog je bil sprejet, kupčija sklenjena.
Ribničan
je modro zaključil: » Tako…rešeno…vi se boste rešili dolga, mi pa vas!«