P o d
s t o l o v s k e
N O V I C E
List 4 Ureja : Pavel Bešter 17.07.2004
POPACKANA MOJA
DEŽELA
ali onečaščena Slovenija v
E V R O P I
Ker pa
je to osebni časopis, se ne odziva na objavljene vesti ali pa se ne upa… Prej
ali slej se bo pa le moral, če ne se bodo pa drugi.
V letu
2003 je ravnatelj brez odobrenja občinskega sveta za 12 milj. prekoračil vsoto
porabljenega denarja pri obnovi šole in so mu svetniki »oprostili« oziroma
naknadno potrdili porabo kot nujno. Če bi takrat odstranil še te packarije, bi
mu svetniki zagotovo tudi to »oprostili« in odobrili potrebna sredstva.
Reportaža
in misli…
3. izredna seja Občinskega sveta Občine Žirovnica
Sprejet je bil » Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega
plana Občine Jesenice za Občino Žirovnica« po hitrem postopku.
Zanimivo, da se v razpravi uporablja
kratko in jasno »prostorski plan«, napisano se pa to izražanje zaplete v
nejasno in s tem ohlapno besedilo. Kaj s tem pokaže »sposobna občinska uprava«
in ni nič čudno, da smo občani ugotovili, da ima občinska uprava največ
opravka s postopki za svoj obstoj. Posamezni svetniki to županu dokazujejo že
na sejah OS skoraj leto dni. Župan pa kar naprej v isti rog trobi… Do kdaj še,
se sprašujemo. Nekdo bo moral prvo potezo potegniti. Župan ima samo srečo, da
mu glasovalni stroj deluje v pravi smeri, kakor ga nastavi. Čeprav mu ne more
nihče preprečiti utrujajočih samogovorov na sejah OS in ga očitki o slabem
delu občinske uprave ne prizadenejo, to ne more trajati… Primerov se je
nabralo že veliko. Župan pravi, da so to mnenja posameznikov. Je pa dejstvo,
da je teh posameznikov že kar precej. V kratkem bom vsa taka mnenja zbral in
predstavil javnosti. Župan bo postavljen pred dejstvo, da odgovori ali pa
odneha, s tem si bo prihranil trud.
V takem vzdušju je potekala tudi izredna
seja. Svetniki so nemo strmeli, ko je župan ponudil čas za razpravo. Podžupan
g. Jekovec je prvi nastopil in v stilu kot »občinski plačanec«,
povedal nekaj misli, rahlo zardel pred začudenimi pogledi nekaterih svetnikov
in spustil glavo med ramena.
Svetniki naj bi potrdili predlog, ki
vsebuje 73 pobud občanov, ki naj bi bile ali pa ne sprejete, usklajene kar po
hitrem postopku. Obsežno gradivo so prejeli tri dni pred sejo in še dodatno
opozarjali župana in delavce občinske uprave, da je nepopolno. Župan je to
tudi priznal.
Svetnik Branko Brgant, podprl ga je tudi
svetnik Danilo Klinar in v nekoliko drugačni obliki tudi svetnik Dušan Konte,
je opozoril župana, da je ta zadeva stara nekaj let in novi člani OS s tem
niso dovolj seznanjeni in postavljeni pred dejstvo, da bodo glasovali o zadevi,
ki jim ni dovolj poznana. Za 73 primerov na terenu, naj svetnik glasuje kar na
slepo, po hitrem postopku. Tu se je
upravičeno spraševal svetnik Brgant, kdo taktizira. Ali Občina ali
ministrstvo in ali je to pošten, odkrit pristop pristojnih do ljudi,
predlagateljev. Vprašal je župana, kako naj pojasni posamezen primer ljudem,
ki so ga izvolili, če ga ne pozna.
Svetnik Klinar je povedal, da se je v teh
dneh pri njem že oglasil prizadeti občan in iskal tozadevne informacije, s
katerimi pa mu ni mogel postreči. Župan se je zagovarjal, da je vsakemu
svetniku na razpolago gradivo na Občini. Prav butasto pa je svetniku Brgantu
odgovoril predsednik Statutarne komisije g. Joža Resman, da bi se vsak občan
moral seznaniti s krajem, preden kandidira za svetnika. Predlagam g. Resmanu,
naj to svojo »iznajdbo«, kot prekaljen politikant poskuša tudi zakonsko
uveljaviti.
Župan je sicer med drugim na seji
pripomnil, da je za objavo odloka že naročen prostor v uradnem vestniku.
Naslednji dan sem začuden v »GLASU« ta odlok že prebral. Sklepam lahko, da
je šlo res vse po hitrem postopku. Ob 20.h je bil odlok sprejet, naslednji dan
pa že objavljen. To pot se je pa res občinska uprava izkazala. Predlogi so
bili tri leta v predalu. Predlagatelji so poizvedovali za rešitvami in dobili
odgovore, da so predlogi bili posredovani na merodajna mesta. Zdaj naj bi se pa
odgovornim pri vladi mudilo. Kdo to verjame?
Za primer navajam, da z idejo o gradnji
skakalnic, žičnic v Zelenico in tekaških prog Zavrham svetnik
g. Franc Legat postavlja sebi še en nečasten spomenik. Podpira ga tudi bivši
predsednik SK g. Joža Resman. Ta je
sicer iznesel bolj skromen predlog, da bi zgradili male skakalnice za »ta male«
otroke, ker imamo v bližnjih središčih velike skakalnice že ali pa v
gradnji. Povem njima in še kakšnemu »zanesenjaku«, da cenejše in boljše
vadbe ne more biti, če trener naloži športnike v avto, jih odpelje na
skakalnico, plača uporabo in nazaj domov. In nam ni treba celo leto gledati pošastnih
naprav in še zanemarjenih mogoče.
Nazadnje vprašujem »prizadevne«
oblastnike: » Kdo bi si rad v Glenci zgradil hišico?«
Moram dodati še enkrat v pojasnilo g.
Legatu in drugim »zanesenjakom«, da sem ga leta 1998 seznanil z mojim
predlogom pri komisiji, še v občini Jesenice, da je za potrebe in njihove želje
najbolj primeren kraj Kavčke in dolina Save s Piškovco, Breje. To je primerno,
ničvredno zemljišče za kmetijstvo, za športno rekreacijske potrebe, naravno
oblikovano, da bi skakalec z dobravskega polja skočil v globino in pristal v
izteku pod velikim betonskim mostom. Beton zraven betona, ne bi bilo nič
sporno. Zaradi cestne povezave z Dobravo je ta prostor primeren za široko
uporabo.
Zdaj smo že pri problemu, bom uporabil izraz svetnika Branka
Brganta, da staroselci, po moje domačini, drugače gledamo na svoj kraj, kakor
priseljeni občani. Iz tega tudi izhaja prej omenjeno županovo pojasnilo. In
spet je postavljen župan pred dejstvo, da…
Z A K L J U Č E K
g. Berganta z Jesenic, ge. Pamičeve
in g. Knifica od ZVKD iz Kranja in drugih, sem v odgovoru na vprašanje enega od
županov, izjavil, da ima naš župan take svetnike, da bi si jih vsak župan
lahko samo želel. Na namig, kakšen svetnik oziroma je podžupan g. Jekovec pa
sem odgovoril, da je nekako v zlati sredini. To je bilo nekako v času po moji
prvi prisotnosti na seji OS in moj vtis je bil podan na podlagi sestave in
razprav na seji. Upam, da sem g. Jekovcu ustrezno pojasnil zadevo, da mi drugi
svetniki ne bi zamerili.
Povrniti se moram do naslova
tega prispevka. Ta trditev zaenkrat še drži. Županov »glasovalni stroj« vežejo
določeni interesi. Zato so razprave še kar kritične, odločanje pa je
podrejeno interesom. V kakšnem primeru se svetnik že znajde v precepu. Nekako
polovica svetnikov razpravlja tehtno in strokovno, nekateri govorijo pa nič ne
povedo, nekaj pa jih v glavnem molči. Župan posluša ali pa ne. Večkrat prav
nesramno komu vpade v besedo in nadaljuje svoj samogovor, da utrudi prisotne in
potem glasujejo. Župan s svojo taktiko še vedno lepo uspeva, čeprav mu stvari
tudi že »uhajajo iz rok«.
To stanje bo še trajalo,
dokler bodo svetniki, župan, občinski uradniki in drugi oblastniki med seboj
interesno in tudi sorodstveno povezani. Drugim spretno onemogočajo, da bi jim
prišli v bližino, da bi jim »dihali za ovratnik«
ALI JE
UPRAVIČENA UŽALJENOST
SVETNIKOV ?
Svetniki so upravičeno
negodovali, ker jim ni poročila Nadzornega odbora predstavil
predsednik ali eden izmed članov NO, na seji OS. Podali so nekaj
pripomb, predvsem na odnos članov NO do svetnikov.
V zapisniku je
zapisano veliko tehtnih vprašanj, naravnanih na posamezne zadeve, ki sta
jih v svrho pridobitve informacij, ki so potrebne za presojo upravičenosti
posameznih odločitev, zastavila ga.Mekinova in g. Madon delavcem občinske
uprave. Težko verjamem, da sta bila z odgovori zadovoljna, ker so bili ti polni
leporečja, kot v celofan zaviti, v rožnati prevleki, previdno splošni, nedorečeni,
povsem v stilu poznanih uradnikov, izrazito g. Resmanove. Na hitro se ne da
vsega ugotoviti in preučiti stanje ter pred svetniki pojasnjevati zadeve, ki
jih slabo poznaš. Zato sta verjetno prepustila županu to nalogo in na ta način
zaščitila svoj ponos. Naj bi on, kot dober poznavalec razmer, poročilo
pojasnjeval svetnikom.
Zaradi nezadovoljstva svetnikov
s prikazanim nadzorom nad delom občinske uprave, je še toliko bolj pomemben
predlog županu, da čimprej imenuje komisijo za nadzor investicij v občini.
KAJ POČETI
Z ZEMLJIŠČEM
v občini?
Posebno v naši občini je
veliko možnosti, da se upošteva mnenja slovenske vlade in s pozidavo popolni
naselja ter uporabi najprej obstoječe zgradbe za dejavnosti. »Obrtna cona«,
ki je s tem odlokom določena, naj bi bila, ampak šele takrat, ko bodo izkoriščene
vse možnosti in znani uporabniki, ki bi pametno vložili svoj denar. Ne pa, da
se bo tam pojavilo parkirišče za tovornjake, kakšna skladišča in barake z
nastreški.
S takim posegom bi bil okrnjen
lep izgled krajine.
Župan naj sestavi spisek
starih, praznih in propadajočih zgradb, jih ponudi interesentom in potom Občine
omogoči pridobitev in ureditev potrebne dokumentacije.
Zelo pereč problem v občini,
ki pa ga župan ne vidi, se mi zdi prostorska stiska kmetov. Tega zdajšnji
prostorski plan ni rešil. Primer kmeta v Smokuču podpira moje mnenje. Če prav
razumem trenutno stanje v kmetijstvu, gre razvoj v smeri, da naj bi imel sodoben
kmet hlev ob ali na sredini svojega polja
in da bi tam tudi živel. S tem bi se vaška jedra sprostila za druge
dejavnosti. To se v naši občini že dogaja. Po polju rastejo lope in vsemogoči
objekti, kmetom pa je vse prepovedano, ker Občina ureja in sprejema prostorski
plan v pisarnah, »na slepo«. To ni moja skrb, to je dolžnost županova. Zato
je bil izvoljen (mogoče se tudi motim) in je dobro plačan, večkrat se še
zastonj naje. Ne mislim dobesedno, da bi se moral župan pri delu potiti. Moral
bi z delom zaposliti občinsko upravo in slediti kakšen je učinek. Tega žal,
zdaj ne dela.
S K R B Z
A O S T A R E L E
v občini
Zelo pereč problem v občini s
1100 upokojenci je vsekakor skrb za ostarele. Župan je na »OKROGLI MIZI« 12.
novembra 2003 izjavil, da je pogovor na to temo lahko koristen, vendar večjih
problemov v občini ne zaznavajo, čeprav so mu bili predočeni s strani
socialnih delavcev in prostovoljcev. Prav svetohlinsko izgleda v časopisu
župan ,kadar obišče po službeni dolžnosti in med delovnim časom našega
krajana v domu starostnikov. Zagotovo ni še nikoli nikogar vprašal, če bi želel
živeti v domu, v domačem kraju. Tudi tisti pereči problemi, ki so prisotni v
kraju, bi bili lažje rešljivi, če bi tem ljudem ponudili možnost preselitve
in oskrbe v domu, v domačem kraju. Tako mislim g. župan jaz – posameznik.
V svojem predvolilnem programu
sem to tudi zapisal. O tem pišem v članku za 1.list tega časopisa in vsakdo
ga lahko prelista nazaj.
Dva visoka državnika, eden od njiju partijski ideolog, si ogledujeta notranjost cerkve.
Ustavita
se pred križanim in Joža zasliši glas, ki mu pravi:
»Joža,
dej mi ta ž'bl
z noge v'n
poteg'n!«
Joža
začudeno vpraša : «Zakaj pa?«
In
glas pravi : »Da bom Edija v
r't sunu!
Naj se zg'bi,
s cerkve v'n! »