KDO  JE  »GLAVNI« ?

Slovesnost ob odpiranju nove »občinske hiše« je  ponudila nemajhno presenečenje.

Zgodovina se ponavlja, včasih se spremeni le oblika. To je dejstvo.

Tradicija pa temelji na osnovi, sicer ni tradicija; dobra na dobri, slaba na slabi… pa vendar prevladuje dobro. Tega se ljudje premalo zavedamo; nekateri to načrtno zanemarjajo.

Če neka družba že stoletja dolgo povezuje množice vernih in z zgledom vpliva tudi na neverne, da sledijo ideologiji, jo prostovoljno podpirajo in vzdržujejo, da so prisotni pri njej, živijo zgledno po naukih doma in po svetu, ne more biti slaba. Človeštvo to potrebuje, je neizpodbitno dejstvo.

Ideologija ta ali ona je vedno bila in bo namenjena, da ljudi prepriča, poveže, združuje v korist vseh.

Pregovor pravi: » V vsakem žitu je plevel…« Pred nedavnim so posamezne cerkvene »dostojanstvenike« pritegnili zgledi – sla po bogatenju jih je popadla. Tudi grešiti je človeško, še bolj odpuščati…

Pravijo, da je cerkev bogata. »Cerkvenih« bogatašev ni bilo. Dobri gospodarji so bili verni. Odgovorno so upravljali s svojim premoženjem in dajali za kruh tudi drugim. Ljudje so jim sledili, brez pričakovanja koristi.

Ko se je pojavil »delavski razred« so pogruntali tudi neko komunistično ideologijo. Pa še preden je zaživela , se je izrodila. Človek je ustvarjen tako, da bo poskrbel za sebe in svoje imetje preden bo pomislil, da bi pomagal tudi drugemu.

Partijska ideologija je bila sicer teoretično zelo privlačna a žal, ideologi niso upoštevali dejstva, v prej navedenem stavku.

Načrtno so uničili dobre gospodarje, uvedli delavsko samozapravljanje, odvadili pridne delat, z mislijo, da bo kruh v tovarnah rasel.

Proletarci so imeli prevlado in iz nič postali bogatini.

Oblast je strast, je moč in denar; denar je pa sveta vladar.

Partijci so obvezno plačevali članarino. »Sposobnim« se je to bogato obrestovalo. Službe, stanovanja, kredite so z lahkoto dobili, le da so bili  lojalni ideologom. Plansko gospodarstvo je sicer zadovoljevalo široke množice. Ko pa so se vplivni partijci začeli osebno okoriščati na račun drugih je navdušenje splahnelo. Rak rana partijskega sistema se je pokazala ker je zastal razvoj in splahnela je volja ljudi po učenju. Zato nimamo več dovolj  praktično spretnih in pridnih delavcev, še manj dobrih gospodarjev, da bi upravljali z družbenim premoženjem. Izobraževanje za diplomo, za list papirja ne daje jamstva za »dober kruh«. Tovarne so propadle, nimamo sposobnih ljudi, da bi lahko prevzemali vsaj »lohn« posle. In tega so krivi prav partijski vodilni »strokovnjaki«, ki so bili nasprotniki »izkoriščanja«. Prav ti so se kasneje izkazali samo pri lastninjenju nekdanjega delavskega premoženja. Nekateri so tako pridobljeno premoženje še v pravem času prodali, nekateri so v osebno korist izčrpali podjetja in uničili.

Zato v partijsko ideologijo ne verjamemo več.

Še vedno pa je na oblasti moč in denar v partijskih rokah, marsikdo se je prebarval kakor kameleon in v javnosti zardeva, ker ima pod podlogo črnega plašča všito partijsko knjižico, za vsak slučaj. Razlika je le v tem, da so bili v partijskih časih modni usnjeni plašči.

------------------------

Župnik Marjan je s premišljeno in modro besedo nastopil za govornico potem, ko je v imenu Karitas prevzel ček za 4 000 €, kot darilo gradbenika v humanitarne namene. Elegantno je snel klobuk in blagoslovil občinsko hišo. Njegovi molitvi so pritegnili skoraj vsi navzoči, enemu so se pa samo brki naježili.

Iz pričujoče fotografije je razvidno, da je direktor gradbenega podjetja sklenil roki, župan »preverja« župnikove zapiske, čemu se Jekovc špotljivo nasmiha pa ve le on, drugi lahko le ugibamo. Morda je bilo to tako tudi načrtovano.

Zelo lepo so ta prizor popestrile narodne noše. In še naprej je potekalo vse v prijetnem domačem vzdušju ob kozarčku vina.

Tako je že nekdaj bilo in prav je, da je in bo spet tako…Skoraj na vsakem hribčku na Kranjskem cerkvica stoji. Ljudje skrbijo za njih, po svoji volji.

Novodobni spomeniki so površno oskrbovani, oskrunjeni, že zginevajo in zapiski o njih so prirejeni tistim, ki to plačujejo. Potomci narodno zavednih Slovencev so postali novodobni bogatini, se oblastno in domišljavo vedejo v družbi in se revnega stanu svojih prednikov še sramujejo; posredno skrunijo narodovo bit.

Zgodovina se ponavlja. Nekdo je vedno »glavni«.

Selo  24. 3. 2014